Orodja in postopki, s katerimi oblikujemo podkastne naslovnice

Kje se začne naslovnica podkasta

Naslovnica podkasta je pogosto prva stvar, ki jo poslušalec sploh vidi, in to na zaslonu telefona, v seznamu med desetinami drugih. Zato delo ne začnemo v oblikovalskem programu, temveč s pogovorom: o čem podkast govori, kdo ga posluša in kje ga bo najpogosteje srečal.

Šele ko vemo, ali gre za pogovorno oddajo, izobraževalno serijo ali zgodbe v nadaljevanjih, odpremo prazno ploskev. Običajno začnemo kar na kvadratu in na velikosti, ki je blizu najmanjši, kot jo bo videl poslušalec. Če se zamisel v tej velikosti ne bere, je ne bo rešila nobena kasnejša dodelava.

V zimskih tednih, ko ekipe načrtujejo novo sezono, se pri nas kopičijo prav takšne zahteve: nova naslovnica ob začetku serije ali osvežena podoba za nadaljevanje.

Programi, v katerih delamo

Za naslovnice in grafike za epizode uporabljamo vektorska in rastrska orodja ter spletna orodja za skupno delo. Vektorski program je primeren za logotipe, črke in ploske oblike, ker se ostro prikaže v vsaki velikosti. Rastrski program pride v poštev, kadar naslovnica vsebuje fotografijo ali teksturo.

Za spremljevalne vsebine, na primer pregledne diapozitive ob epizodi ali kratke grafične povzetke, delamo tudi v programih PowerPoint in Keynote. Tako lahko naročnik pozneje sam popravi besedilo, ne da bi potreboval naše datoteke v zahtevnejšem formatu.

Izbira orodja ni stvar navade, ampak tega, kdo bo datoteko po nas še odpiral. Če bo gradivo urejal producent brez oblikovalskega znanja, mu damo format, ki ga obvlada, in ne tistega, ki je nam najbolj udoben.

• vektorski program za črke, ikone in ploske oblike
• rastrski program za fotografije in teksture
• PowerPoint ali Keynote za urejljive spremljevalne vsebine
• spletna orodja za usklajevanje in komentarje

Pisave, barve in berljivost v majhnem formatu

Najpogostejša napaka pri naslovnicah je preveč besedila. Naslov podkasta mora ostati berljiv, ko je naslovnica velika le nekaj centimetrov, zato izberemo odločno, dovolj debelo pisavo in omejimo število besed. Podnaslov, če ga sploh potrebujemo, pogosto izpustimo.

Pri barvah gledamo predvsem kontrast. Svetlo besedilo na svetli podlagi izgine, zato naslovnico vedno preverimo tudi v sivinski različici. Če se motiv in naslov v sivinah še razločita, bosta delovala tudi v barvah, na temnem in na svetlem ozadju aplikacije.

Pisavo izberemo tako, da ima značaj podkasta: resnejša za resne teme, prijaznejša za sproščene pogovore. Izogibamo se pisavam z zelo tankimi potezami, ker se pri pomanjšavi izgubijo.

Kako gradimo grafike za posamezne epizode

Ko je naslovnica potrjena, iz nje izpeljemo predlogo za epizode. Ta vsebuje fiksne elemente, kot so okvir, barvna paleta in položaj naslova, ter prostor, ki se menja: številka epizode, ime gosta ali kratek naslov.

Predloga prihrani veliko časa pri tedenskem ali mesečnem izhajanju. Producent v nekaj minutah zamenja besedilo in fotografijo, grafika pa ostane prepoznavna. Pri podkastih z gosti dodamo še prostor za portret, da so vse epizode videti kot del iste serije.

Pri vsaki predlogi zapišemo kratka navodila: katere pisave so uporabljene, kako velik je lahko naslov in kaj storiti, če je ime gosta zelo dolgo. Take malenkosti določajo, ali se podoba čez nekaj mesecev še drži skupaj.

• fiksni okvir in barvna paleta
• določen prostor za številko epizode
• prostor za portret gosta
• kratka navodila za urejanje

Preizkus pred oddajo datotek

Pred oddajo datoteke naslovnico preverimo v več okoljih. Pomanjšamo jo na velikost, ki jo vidi poslušalec v seznamu, jo odpremo na telefonu in jo primerjamo z naslovnicami podobnih oddaj. Tako hitro opazimo, ali se izgubi med množico ali zbode v oči iz napačnih razlogov.

Preverimo tudi robove: nekatere aplikacije naslovnico zaokrožijo ali obrežejo, zato pomembni elementi ne smejo biti preblizu roba. Datoteko izvozimo v zahtevani ločljivosti in obliki ter shranimo tudi različico brez besedila, če jo naročnik želi uporabiti drugje.

Šele po teh korakih naslovnico predamo naročniku, skupaj z urejljivo različico in kratkim opisom uporabljenih pisav in barv.

Kaj naročnik pripravi vnaprej

Delo poteka hitreje in bolje, če naročnik vnaprej pripravi nekaj osnovnih stvari. Najpomembnejši sta točen naslov podkasta in kratek opis, o čem govori. Koristni so tudi primeri naslovnic, ki so mu všeč, in tistih, ki se mu zdijo neprimerne.

Če podkast že ima logotip ali barve, jih pošljite v izvirni obliki. Če ne, jih skupaj izberemo pri prvem pogovoru. Prav tako je dobro vedeti, kje vse se bo podoba pojavljala: v aplikacijah za poslušanje, na družbenih omrežjih ali tudi na tiskanem gradivu.

Roke se dogovorijo glede na obseg dela. Luka Zupančič usklajuje potek projekta, tako da veste, kdaj pričakovati prvo različico in kdaj je čas za povratne informacije.

• točen naslov in kratek opis podkasta
• logotip in barve, če že obstajajo
• primeri podob, ki so vam všeč
• seznam mest, kjer bo podoba objavljena